fbpx
Meni Zapri
Akcija!

Majica – Karantanski panter – Kratek rokav

14,00 13,00

Počisti
Šifra: Ni na voljo Kategorija:

Opis

Majica Panter Slovenija je večna! Kot je večna in slavna zgodovina Slovenije, ki izvira iz prastare Karantanije. Podoba panterja izvira že iz časov kraljevine Norik.

 

»Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih!«

Upodobitve panterja izhaja še iz starega Norika, rimske province, ki je bila predhodnica Karantanije. Iz tistega časa je ohranjenih več kamnov, na katerih je izklesan njegov lik. Med njimi je nedvomno najbolj značilen tisti, ki se še danes nahaja nad vhodom v stolnico pri Gospe Sveti. Podoba na njem je naslednja: velik vrč (kantharos), iz katerega rase trta z grozdi in na njej ptice; vrč obdajata panterja v vzpeti drži.

Gospa Sveta (Maria Saal): Rimski kamen nad vhodom v stolnico (2. stol.). Na njem drevo življenja, ki rase iz posode milosti. Obdajata ga panterja, ki držita v šapah rog izobilja.

V času, ko se podoba panterja pojavi, je velika vojvodina Karantanija še vedno obstajala (do 1180). Panterja ima namreč leta 1160 na svojem pečatu Otokar III., mejni grof oz. krajnik v Karantanski krajini (kasneje vojvodina Štajerska). Krajnik Otokar III., ki je upodobljen na pečatu, sedi na konju in drži ščit, na katerem je upodobljen panter. Tri leta pozneje se panter nahaja tudi na pečatu koroškega vojvode Hermana.

Barve panterja na tem pečatu niso razvidne. Navaja jih kako desetletje zatem slavni trubadurski pesnik Wolfram von Eschenbach v svoji pesnitvi Parzival (okoli 1210), in sicer v obliki krzna: sobolov panter na hermelinovem ščitu. Iz krznenih izhajajo kasnejše heraldične barve: sobol za črno in hermelin za belo (srebrno). Tako se v naslednjem obdobju karantanski grb predstavlja kot Črni panter na belem ščitu.

Leta 1246 nam pesnik Jans Enenkel opiše tudi dragotino (okras) karantanskega – koroškega grba: rogovi, prevlečeni s hermelinom in potaknjeni s pavjimi peresi. Rogovi so nedvomno bizonovi, ker so kasneje pojavljajo v mnogih koroških grbih, in tudi v drugem grbu koroške dežele. Ne vemo pa, ali so bile konice rogov ob prvi omembi dragotine že odžagane, kot so v vseh kasnejših upodobitvah. Tudi v drugem grbu, ki ga ima Koroška še danes, se v dragotini nahajajo takšni rogovi, vendar brez pavjih peres. Namesto njih so na rogovih latice, od katerih visijo lipovi listi.

Dragotina v karantanskem grbu: Bizonovi rogovi prevlečeni s hermelinom in potaknjeni s pavjimi peresi. Omenjajo se prvič leta 1246.

Posamezne krajine, ki so sestavljale veliko vojvodino Karantanijo, so postopoma napredovale v vojvodine. S tem so v okviru kraljestva, ki je bilo sodržavje (konfederacija), dobile položaj samostojnih dežel na ravni držav. To je razvidno iz tega, da so bile državni fevdi, ki so jih podeljevali na državnem zboru.

Navadno je vsaka dežela, ki je iz krajine napredovala v vojvodino, privzela tudi nov grb. Toda Koroška in Štajerska sta po letu 1180, ko je slednja postala vojvodina, še naprej ohranili isti grb, Črnega panterja. Leta 1246 pa je Friderik Bojeviti, vojvoda Avstrije in Štajersike, zahteval, naj bi Črnega panterja imela samo Štajerska, in sprožil s tem upravni spor. Toda na kraljevem dvoru so razsodili, da Črni panter pripada Koroški kot starejši vojvodini. Tedaj je Štajerska prevzela za grb Belega panterja na zelenem ščitu, ki ga je ohranila do danes.

Na Kranjskem, ki je bila ena zmed krajin Karantanije, je bil sprva nedvomno prav tako v veljavi Črni panter. S poroko Sofije (Weimar – Orlamünde), kranjske dedinje, in bavarskega grofa Bertholda Andechs († 1151), je Kranjska prešla v posest rodbine Andechsov. Na pečatu njegovega vnuka Bertolda III. iz leta 1195 se nahaja orel, kasneje znan kot kranjski Plavi orel. Grboslovje sodi, da gre v tem primeru za protigrb (obratne barve) rodbine Andechs. Kranjska je postala vojvodina leta 1364.

Koroška je po sporu s štajerskim vojvodom Črnega panterja obdržala, vendar ga je nosil le še vojvoda Ulrik III. Z njim je namreč zatonila karantanska – koroška dinastija († 1269). Nov vladar, češki kralj Otokar II., je prevzel grb, ki ga je imel Ulrik III. kot sovladar ob svojem očetu, vojvodu Bernardu († 1256): na pol presekan ščit, spredaj trije črni švabski levi na rumenem, zadaj  bel prečnik na rdečem. Ta grb ima Koroška še danes. Toda, kakšen je njegov izvor? V grbih se prečnik pojavlja kot znak pripadnosti. Odkod pa izhajajo švabski levi? Tega koroški oziroma avstrijski heraldiki vse do danes še niso dognali.

Pečat koroškega vojvode Bernarda. Vojvoda sedi na konju v viteški opremi, na ščitu je upodobljen panter. Ob njem pečat njegovega sina Ulrika III. Na tem pečatu je drugi koroški grb, na katerem so v prvi polovici ščita znamenitimi švabskimi levi.

Rešitev tega vprašanja je treba iskati v izvoru karantanske –  koroške dinastije. Začetnik njene prve hiše (Eppenstein), je bil vojvoda Adalbero Koroški († 1039), ki je imel za soprogo Beatriko Švabsko († 1025). Vojvodska hiša Švabske pa je po ženski strani izhajala iz veje Zahodnih Karolingov, torej od samega Karla Velikega, kar je tudi po zatonu Karolingov še nekaj stoletji pomenilo izreden ugled. Tako je bil naprimer še v 13. stol. lik Karla Velikega tako slaven, da se je, med drugim, celo rodbina Wittelsbach, ko je hotela zavladati na Bavarskem, sklicevala na domnevno karolinško nasledstvo (prim. K. R. Schnith: Mittelalterliche Herrscher in Lebensbildern, Gradec 1990, 96, 186).

Prva hiša (Eppenstein) karantanske dinastije je po moški strani prenehala s smrtjo koroškega vojvode Henrika III. († 1122). Nasledil ga je nečak Henrik IV., sin njegove sestre Hedvike in Engelberta (Spanheim). Oče slednjega, Siegfried Spanheim, je bil priženjen v koroško rodbino s Porenja. Z vojvodom Henrikom IV. nastopi na koroškem vojvodskem stolu druga hiša (Spanheim) karantanske – koroške dinastije.

Toda v naslednjem obdobju upoštevajo v tem primeru bavarsko (nemško) pravo, po katerem je rodbinsko nasledstvo veljalo le po moški strani. Vsled tega za uradno zgodovino karantanska dinastija ni obstajala. Po njihovi razlagi naj bi na karantanskem – koroškem vojvodskem stolu vladali zaporedoma dve »nemški« rodbini, Eppenstein in Spanheim.

V nasprotju z njihovo razlago je karantansko pravo, institutio Sclavenica, ki je veljalo na Koroškem, priznavalo ženski pravno in opravilno sposobnost, kot tudi nasledstvo tudi po ženski strani. V smislu tega prva je bila prva hiša (Eppenstein) preko Hedvike († 1112) in njenega sina povezana z drugo hišo hišo (Spanheim) v eno samo karantansko – koroško dinastijo. Kot že omenjeno, je bil oče te dinastije vojvoda Adalbero Koroški, mati pa Beatrika Švabska, po svoji materi Gerbergi potomka Zahodnih Karolingov. Da je bil tudi v drugi hiši spomin na Beatriko, mater dinastije, še vedno živ, pričajo švabski levi v njenem grbu, katerih izvora si drugače ni mogoče razložiti. Obe hiši sta bili domači, pisanje o »bavarskih« Eppensteinih in »frankovskih« Spanheimih je navadna ponaredba.

Sodobna predstavitev grbov, ki se nahajata na pečatih vojvode Bernarda in njegovega sina Ulrika III. Švabski levi predstavljajo karolinško nasledstvo, ki se je po ženski strani nadaljevalo v karantanski dinastiji.

Vir: Šavli J.

Dodatne informacije

Barva

Črna, Bela, Zelena, Modra, Siva, Rdeča, Oranžna

Velikost

S, M, L, XL, XXL

X