fbpx
Meni Zapri
Akcija!

Zastava – Velika Karantanija

40,00 35,00

Kategorija:

Opis

Zastava – Velika Karantanija, 150 x 75 cm, kvalitetna slovenska izdelava; zastava je narejena po praporu Karantanije, izrisan na osnovi gonfalona iz leta 1214:

Prapor Karantanije, izrisan na osnovi gonfalona iz leta 1214. Naivno bi bilo sklepati, da so si barve in prapor Slovenci v Karantaniji izmislili šele leta 1214, ko je bil upodobljen na gonfalonu. Zgodovinski simboli imajo praviloma globlji izvor in tudi točno določen pomen. Povezani so bili z vsakdanjim življenjem nekega ljudstva, ki je v neki živali videlo svojega zaščitnika in se istovetilo z njegovo dušo. Zgodovinski simboli kot je panter, segajo najverjetneje nekaj tisoč let nazaj v preteklost (antični stari mitološki in vrednostni svet) ter so po svojem pomenu, energiji in sporočilni vrednosti diametralno nasprotni od abstraktnih cenenih izmišljotin današnjih dni.

ČRNI PANTER izhaja še iz časov samostojnega Noriškega kraljestva in nato rimskega Norika, rimske province na ozemlju Vzhodnih Alp, po propadu katere, se je na identičnem ozemlju pojavila KARANTANIJA – PRVA SLOVENSKA DRŽAVA. Panter je ohranjen na več kamnitih spomenikih iz tiste dobe. Eden od teh kamnov iz. 2. stoletja je še danes vzidan nad glavnim vhodom v stolnico pri Gospe Sveti na Koroškem, v bližini griča kjer je nekoč stal Knežji kamen in Gosposvetskega polja kjer še danes stoji Vojvodski stol – zgodovinska spomenika slovenske državnosti in karantanskega prava! Njegov bajeslovni pomen izhaja še iz časov davno pred krščanstvom. Fiziolog iz Aleksandrije navaja, da je panter prijatelj vseh živali razen zmaja (podobe hudiča).

Lik panterja je vklesan na kamne starega rimskega Norika (izvirajočega iz predhodnega kraljestva Norik) in je prešel tudi na srednjeveško Karantanijo. V obdobju heraldike (grboslovja), je kot grb odražal državnopravno izročilo Karantanije. Zaradi zgodovinskega in bajeslovnega pomena ima ČRNI PANTER v svojstvu karantanskega grba posebno mesto med grbi evropskih dežel, saj je bil izpričan med prvimi grbi v Evropi. Črni panter je izpričan na pečatu, odtisnjen na ščitu (1160) in upodobljen na bojnem praporu imenovanem tudi gonfalon ali bandera.

Njegove barve je okoli leta 1210 opisal viteški pesnik Wolfram von Eschenbach v delu ‘Parzival’, kjer dobesedno navaja ‘črni panter na ščitu iz hermelina’, kar postane kasneje črni panter na srebrnem (belem) ščitu. Bojni prapor je imel grbu ustrezne barve – črna – bela – črna, na beli pa se je nahajal črni panter, kot je razvidno iz pečata iz leta 1214. ČRNI PANTER je bil sprva grb vojvodine Koroške in obmejne Karantanske krajine iz česar je pozneje nastala vojvodina Štajerska. Obe vojvodini sta izhajali iz prvotne Karantanije.

Leta 1246 pa je prišlo do spora med vojvodinama Štajersko in Koroško, ki sta obe uporabljali enak grb. Na kraljevem dvoru so razsodili, da grb pripada vojvodini Koroški, ki je bila starejša in s tem bolj upravičena do grba ter praporja s črnim panterjem. Štajerska pa se panterju vendarle ni hotela odpovedati in je zato na grbu spremenila barve. Privzela si je belega panterja na zelenem ščitu. Črni panter se je na Koroškem obdržal vse do izumrtja domače karantanske dinastije leta 1270, na Štajerskem pa se je beli panter ohranil do danes, žal kot avstrijski grb, čeprav je karantanskega oz. slovenskega izvora!

Leta 952 je kralj Oton I. ustanovil Veliko Karantanijo, veliko vojvodino z mejnimi grofijami in krajinami. Krajine so bile enote, ki so obdajale osrednjo vojvodino in so bile pod vojaško upravo. Nova tvorba je obsegala staro Karantanijo (brez Panonije, ki so jo zasedali Madžari), na zahodu pa sta ji bili dodani še Veronska in Furlanska krajina. Velika Vojvodina Karantanija je bila ustanovljena zato, da brani Sveto Rimsko cesarstvo pred Ogri in Bizantinci na vzhodu. Bojni poziv Velike Karantanije, ki je vključeval tudi vse njene krajine, je potekal pod znamenjem črnega panterja.

 

Glej vire – literaturo:
– ČRNI PANTER, NAJSTAREJŠI KARANTANSKI GRB, J. Šavli, Glas Korotana št. 7, Dunaj 1981;
– NOVO SPOROČILO KNJIGE VENETI NAŠI DAVNI PREDNIKI, I. Tomažič, Ljubljana 1990;
– SLOVENIJA PODOBA EVROPSKEGA NARODA, J. Šavli, Nova Gorica 1995;
– SLOVENSKA ZNAMENJA, JOŽKO ŠAVLI, GORICA 1994.

X