Predstavitev

28. maja 2012 smo ustanovili Združenje Slovensko – Lihtenštajnskega prijateljstva v Sloveniji, hkrati pa smo tudi obnovili priorat suverenega Viteškega reda Sv. Jurija iz Karantanije (St. Georgs-Ritter-Bruderschaft zu Kärnten). S tem dejanjem smo uresničili prvi cilj skupine slovenskih državljanov, to je ustanovnih članov združenja, da naš narod slednjič dobi ta zgodovinski viteški red, ki je za suvereno samopodobo naroda in domovine še kako pomemben! Hkrati pa je tudi živa dediščina narodove kulturno – zgodovinske dediščine.

Naša želja je, da se čim več sposobnih, delavnih in zavzetih Slovenk in Slovencev aktivno vključuje v mednarodne, poslovne in prijateljske odnose v družini evropskih narodov, da znova spoznamo skupno alpsko kulturo, ki je bila že stoletja naš skupni dom in torišče novih razvojnih možnosti in izzivov tudi za slovenski narod.

 

“V letih po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do več pomembnih obiskov na najvišji državni in vladni ravni med obema državama. Krepili so se bilateralni odnosi, pa tudi sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij in inštitucij, predvsem tistih iz sistema OZN, pa tudi v okviru Sveta Evrope in OVSE. Državi imata pogosto podobna stališča na področju varstva človekovih pravic, varnostno politiko in zagotavljanje miru v svetu, pri prizadevanju za nadaljnji razvoj in spoštovanje mednarodnega prava, mednarodnega razvojnega sodelovanja,  humanitarne pomoči, varstvu okolja…

Princ Nikolaus s soprogo in veleposlanik mag. Mikša s soprogo med člani združenja

V Strategiji EU za Alpsko makroregijo sodelujeta tudi Švica in Lihtenštajn. Slovenija je bila prva, ki je predsedovala tej novoustanovljeni strategiji Evropske Unije za Alpsko regijo v letu 2016. Vrsto let pa obe državi aktivno sodelujeta na področju okolja in prostora, trajnostnega razvoja in zaščito Alp v okviru Alpske konvencije.

Pomembno je tudi vsakoletno delovno srečanje državnih sekretarjev v ministrstvih za zunanje zadeve Avstrije, Lihtenštajna, Švice in Slovenije. Gostitelj srečanja v letu 2018 bo Slovenija.

Blagovna menjava med državama se je skozi vrsto let postopoma povečevala. V letih od 2011 do 2016 se je štirikrat  povečala (v letu 2016 je bila 8.851 mio EUR), v prvi polovici letošnjega leta pa se pozitivni trend nadaljuje. Narašča tudi obseg bilateralne storitvene menjave, ki je v letu 2016 dosegla 7,8 mio EUR. Povečuje se tudi vrednost neposrednih naložb iz Lihtenštajna v Slovenijo, ki so konec leta 2015 znašale 35 mio EUR, naložbe iz Slovenije v Lihtenštajn pa 2,3 mio EUR.

Čeprav ima Kneževine Lihtenštajn le okrog 37.000 prebivalcev, sodi med tehnološko najbolj razvite in inovativne države na svetu. Država  je ustvarila toliko delovnih mest kot ima prebivalcev, zato okrog polovica zaposlenih prihaja na delo v Lihtenštajn predvsem iz Avstrije, Nemčije, Švice in Italije. Lihtenštajnska podjetja so ustvarila tudi več tisoč delovnih mest v drugih državah. Torej se Lihtenštajn ne ukvarja le z bančništvom, kot napačno mislijo nekateri. Po družbenem proizvodu na prebivalca, ki znaša nekaj več kot 100.000 EUR, pa sodi Lihtenštajn med gospodarsko najbolj razvite države na svetu.

Novoustanovljenemu poslovnemu inštitutu veselo nazdravljamo (od leve proti desni); veleposlanik RS v Švici in FL nj, eks. mag. Franc Mikša s soprogo Amalijo, švicarski in FL veleposlanik v RS nj. eks. Pierre-Yves Fux, Prior in predsednik združenja Silvester Likar, HRH princesa Margaretha von und zu Liechtenstein, HSH princ Nikolaus von und zu Liechtenstein in župan Rogaške Slatine mag, Branko Kidrič

Spoštovane gospe in gospodje!

Verjamem, da bo pred kratkim ustanovljen Slovensko – Lihtenštajnski poslovni inštitut s svojimi načrtovanimi aktivnostmi spodbudil krepitev gospodarskega sodelovanja in si prizadeval za vzpostavitev višjih oblik gospodarskega sodelovanja, za katere obstajajo številne možnosti v obeh državah.

15. avgusta 2017 se je devet članov Združenja Slovensko-Lihtenštajnskega prijateljstva udeležilo državnega praznika Kneževine Lihtenštajn v Vaduzu. Takrat smo se med drugim pogovarjali tudi s predsednikom vlade Lihtenštajna Adrianom Haslerjem, podpredsednikom vlade in ministrom za gospodarstvo Danielom Rischem ter zunanjo ministrico dr. Aurelio Frick. Dogovorjeno je bilo, da bo minister za gospodarstvo v letu 2018 povabil člane Slovensko – Lihtenštajnskega poslovnega inštituta na srečanje s predstavniki gospodarstva v Lihtenštajn.

 V Kneževini Lihtenštajn živi 84 državljanov Slovenije. Društvo Slovencev v Lihtenštajnu, ki ima 36 članov pa vodi ga. Marija Sigg.

Spoštovani princ Nikolaus, čeprav mi bo letos 15. septembra 2017 potekel štiriletni mandat veleposlanika Republike Slovenije v Švici in Kneževini Lihtenštajn, se bom skupaj s člani Združenja Slovensko-lihtenštajnskega prijateljstva zagotovo udeležil praznovanja 300-te obletnice ustanovitve Kneževine Lihtenštajn, ki bo leta 2019 v Vaduzu” (veleposlanik mag. Franc Mikša, iz pozdravnega govora, Grand hotel Rogaška Slatina, 28. avgusta 2017). 

“Pred ustoličevalca, koseza, okrog katerega je bilo zbrano ljudstvo, so pripeljali novega vojvodo. Ko je kmet dobil pritrdilni odgovor na vprašanje, ali je vojvoda pravični sodnik, ali bo skrbel za deželo, ali je svobodnega stanu in ali spoštuje krščansko vero, mu je novi vojvoda zagotovil odkupnino, kosez pa mu je izročil oblast. Knez je moral piti iz sivega (slovenskega) klobuka, moral je biti oblečen v kmečko obleko in na koncu obreda je moral kmetu podariti lisastega vola in mu obljubiti davčne olajšave.”

Naši predniki Karantanci so razvili prvi mednarodno priznani protokolarni dogodek, ki se je zapisal v svetovno zgodovino, to je obred ustoličevanja novega kneza. Že davno so torej poznali običaje, protokolarna pravila in državotvorno terminologijo, ki nas danes postavlja povsem enakopravne v evropski kulturni krog, na kar smo Slovenci smo lahko še kako ponosni. Danes smo prepričani, da ne bi bilo naše Slovenije brez Karantanije in Karantanije brez Norika! Ravno dediščina kraljestva Norik pa se je nato zapisala še v častni zgodbi Celjskih grofov in knezov, da smo lahko danes  del suverenega in alodialnega naroda, kateri je Evropi v ponos in so njegove bleščeče zlate zvezde še naprej sijoče na skupnem modrem nebu.

Vodstvo našega združenja v razgovoru z Adrianom Haslerjem, šefom Lihtenštajnske vlade

Prav zato si prizadevamo združiti rojalistično, domoljubno in viteško čuteče ljudi, ki bodo na osnovi kulturnega delovanja negovali prijateljstvo, kulturno in zgodovinsko dediščino, ter mednarodno sodelovanje med evropskimi narodi in monarhijami, v prvi vrsti kneževino Lihtenštajn. Pri naših prizadevanjih dajemo poudarek predvsem tistim področjem, na katerih se izraža dediščina slovenskega naroda, in ki znajo biti zanimiv in koristen prispevek k bogatejši kulturni in mednarodni podobi Slovenije.

Ob razglasitvi SLO – FL poslovnega inštituta smo skupaj z princem Nikolausom in princeso Margaretho v Rogaški Slatini zasadili tudi drevo prijateljstva

Med pomembne cilje, ki smo se jih zadali v združenju je tudi ustanovitev ustreznega diplomatskega konzulata kneževine Lihtenštajn v Sloveniji, kar nam bi bilo v veliko pomoč pri uresničevanju mednarodnih in poslovnih ciljev: želimo okrepiti poslovno in turistično sodelovanje na območju alpske makroregije, kulturno druženje in medsebojno izmenjavo in pridobivanje tujih investicij. Prvi korak k temu osrednjemu bilateralnemu cilju pa je Slovensko – Lihtenštajnski poslovni inštitut, ki ga je slovesno razglasil Lihtenštajnski princ Nikolaus, 28. avgusta 2017 v Rogaški Slatini.  Skupaj nam bo uspelo uresničiti tudi njegovo poslanstvo!

Preko združenja, ki ima na skrbi predvsem socialne in družbene vsebine, je tukaj začrtan že program poslovnih in projektnih vsebin, da bo poslovni inštitut, kot nadgradnja združenja, čim bolj učinkovit na trgu in v dobrobit naših članov, poslovnih  partnerjev, saj je namenjen vsem ljudem skupnega alpskega kulturnega kroga, ki mu pripadamo.  Vabljeni ste, da se nam pridružite in postanete naš član v združenju ali kot poslovni partner poslovnega inštituta.

Vabimo Vas torej, da pogumno pristopite v naše vrste, da bomo skupaj dosegli zastavljene cilje. Kar podarimo častno na oltar domovine ima ceno, ki je vredna naše slavne zgodovine. S skupnimi močmi lahko naredimo nekaj dobrega drug za drugega, za naše in vaše združenje, kulturo, narodovo suverenost in samozavest, uspeh in sodelovanje. Prisegamo na ponosno ter častno domovino. Korajža velja!