Slovensko - Lihtenštajnski poslovni inštitut

V Združenju Slovensko – Lihtenštajnskega prijateljstva se zavzemamo za kulturno, turistično in gospodarsko izmenjavo med Slovenijo in deželami alpskega kulturnega kroga.

Alpska kneževina Lihtenštajn, ki ji vlada ena najstarejših plemiških družin v Evropi, nam pomeni zadosten interes, saj je primeren in optimalen zgled za uspešno državo, ki je lastna ljudem, ki bivajo na tem območju.

Z decembrom 2015 smo odprli poslovni prostor v knežjem Celju z namenom, da bogato dediščino dežele Celjske ter Celjskih grofov in knezov, ki predstavlja kulturno, turistično in poslovno danost naših ljudi, nadgrajujemo in se prijateljsko povezujemo s kneževino Lihtenštajnom in alpskim krogom, ki mu pripadamo. Želimo, da razvojne in naravne potenciale Celja, dobroto ljudi in dežele, pa tudi širše domovine, spozna čim več turistov, investitorjev, prijateljev – odprti smo do vseh ljudi dobre volje, s katerimi pišemo zgodbo o uspehu, časti in ponosu.

V enem najbolj imopozantnem zgodovinskem objektu v knežjem Celju, v Celjskem domu, smo si uredili Informacijsko in predstavniško pisarno združenja, kjer imamo urejeno Info točko Lihtenštajna, predvsem za področje turizma in kulture, za svoje partnerje, turiste in širšo zainteresirano javnost v lokalni skupnosti, domovini in mednarodnem prostoru. Te programe že razširjamo na dejavnosti:

Ne gre zanemariti dejstva, da je bilo Celje zgodovinsko edino suvereno knežje mesto na območju Slovenije. Zato ima prav Dežela Celjska še toliko boljše izhodišče, da svoje turistične, kulturne in poslovne atribute uspešno zastopa v prijateljski Kneževini Lihtenštajn. Navsezadnje so tudi zgodovinska dejstva naklonjena Celju, saj so grofje in knezi Celjski bili v sorodstvenem razmerju s predniki Lihtenštajnskih.

V ospredju svojega delovanja imamo projekte, ki so v skladu z interesi lokalne skupnosti, to je dežele Celjske, domovine Slovenije in kneževine Lihtenštajn. V 3. programski steber Slovensko – Lihtenštajnskega poslovnega inštituta smo umestili ravno našo medsebojno povezanost in odločitev za kulturno – zgodovinsko dediščino Celjske dežele in Slovenije.   Za zgled nam je prav model te nadvse uspešne alpske dežele, v kateri živi tudi slovenska skupnost, in od katere se trudimo čim več naučiti. Verjamemo, da pri ohranjanju in krepitvi medsebojnih odnosov z Lihtenštajnom lahko vsi izdatno pridobimo.

Vizija Slovensko – Lihtenštajnskega poslovnega inštituta

Vizija Slovensko – Lihtenštajnskega poslovnega inštituta ni v klasični obliki poslovnega inštituta, vsaj ne pri prvih korakih tržnega delovanja, pač pa v oblikovanju zadostne baze podjetij (zainteresiranih podjetnikov), pravnih in fizičnih oseb, ki si želijo in so pripravljeni pomagati, da tuj investitor poseže na domači trg in naredi tak konkurenčni poslovni svet, da regija slednjič zaživi razvojno uspešno. V prvi vrsti je to področje privatnega bančništva in investicijskega upravljanja, ki je osrednji 2. programski steber našega inštituta.

Življenjski temelj našega podjetniškega sveta pa so lahko samo zdrave in razvojno naravnane smernice domače Alpske makroregije, kjer si moramo izboriti svojo pot in poslovno torišče. 

1. PROGRAMSKI STEBER

Strategija Evropske Unije za Alpsko makroregijo prinaša veliko priložnosti

Pristopili smo k kreiranju takega Slovensko – Lihtenštajnskega poslovnega inštituta, s ciljem, da bi dežela Celjska v doglednem času postala most med deželami Alpske makroregije in Slovenijo. Švica in Lihtenštajn sta namreč zelo aktivni v okviru vseh mednarodnih pobud, ki se nanašajo na Alpski prostor, vključno v EU Alpski makroregiji, ki je bila ustanovljena v letu 2015, nam pa ta že predstavlja prvi programski steber Slovensko Lihtenštajnskega poslovnega inštituta. Strategija za Alpsko makroregijo namreč prinaša vsem veliko priložnosti. Alpska strategija je načrtovana tako, da bo omogočila vsaj boljše sodelovanje držav pri načrtovanju projektov. Alpska makroregija je namreč dragocen vir vode, nudi pa priložnosti za gospodarski razvoj, razvoj kmetijstva in turizma, gradnjo infrastrukture in varovanje okolja. »Ta prostor je priložnost, da se vrnemo k naravi v turizmu, kmetijstvu in drugih dejavnostih.« V njenem okviru sodeluje pet članic EU (Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Slovenija) ter Liechtenstein in Švica. Alpska makroregija torej vključuje sedem držav in več kot 50 regij in dežel, in je eden najbolj perspektivnih prostorov v EU.

S 70 milijoni prebivalcev in bruto družbenim proizvodom nad 2000 milijard evrov je alpska regija srce Evrope. A to srce je zaradi izzivov ekonomske globalizacije, demografskih in podnebnih sprememb zelo ranljivo. Da bi države in regije na tem območju lažje obvladovale izzive in tveganja, so sprožile pobudo za oblikovanje strategije čezmejnega sodelovanja, ki bi podpiralo vključujočo rast in ustvarjalo nova delovna mesta.

Strategija Alpske makroregije in odpiranje vrat korporativnim investicijskim možnostim omogoča življenje in delo naši in prihodnjim generacijam

Evropska komisarka Violeta Bulc med drugim opozarja, da je Alpski prostor ključen za več evropskih povezovalnih prometnih koridorjev. Omenja predor Brenner, povezavo Torina in Karlsruheja, pa tudi posodobitev povezav Divača−Koper in Poljčane−Slovenska Bistrica. Spomnila je, da hoče komisija pri tem pritegniti več zasebnega denarja. 

K aktivnostim za Slovensko – Lihtenštajnski poslovni inštitut, v prvi vrsti, želimo pritegniti ambiciozne poslovne in regionalne partnerje, ki delujejo v Celjski regiji in širše v domovini ter jih soočati z dobro poslovno prakso držav Makroregije, da bi jim to območje delovanja pomenilo dodaten razvojni in poslovni izziv, in širše v domovini. Prve programske točke našega delovanja se naslanjajo na aktivnosti za povečanje osveščenosti gospodinjstev o energetiki.

V tem kontekstu se nadejamo plodnega sodelovanja z vrsto uspešnih, vplivnih političnih in gospodarskih subjektov v regiji. Izziv nam je slediti ciljem korporativnega sistema, ki je sinergija ponudb Private Bankinga in Asset Managementa – na eni strani – in med našimi partnerji in regijo – na drugi strani – da se vključujemo v ponudbo in podporo temu globalnemu tržnemu sistemu, da bo poslovno okolje, ki ga živimo, zanimivo za kapital v najširšem pomenu te besede. V sodelovanju in podpori tej zgodbi vidimo svojo skupno vizijo in misijo Slovensko – Lihtenštajnskega poslovnega inštituta.

Sledimo trem stebrom skupnega delovanja makroregije: izboljšanje konkurenčnosti (spodbujanje trajnostne rasti in promocija inovacij), povezanost regije (spodbujanje uravnoteženega prostorskega razvoja, ki temelji na okolju prijazni mobilnosti, razvoju transportnih sistemov in prometa ter na komunikacijskih storitvah in infrastrukturi) ter varstvo okolja in promocija trajnostnega upravljanja z energijo, naravnimi in kulturnimi viri.

Konkretne rešitve za ljudi in poslovni svet

Ponosni smo lahko, da je v začetku leta 2016 ravno Slovenija gostila zagon strategije Alpske makroregije: »Ljudem moramo ponuditi konkretne rešitve, za državljane se mora z njimi nekaj spremeniti na bolje in da se mladim ne bo treba seliti v dolino,« je dejal Roberto Maroni, predsednik deželne vlade Lombardije, ki ima 10 milijonov prebivalcev in tudi mesto z največ konzulati na svetu, Milano, ki je vplivna prestolnica Lombardije. Beate Merk iz vlade Bavarske je opozorila, da je turizem v Alpah odvisen od snega, tega pa morajo čedalje pogosteje pripravljati umetno, ledeniki se talijo, zemljo pa odnaša. Vse to je po njenih besedah zelo pomembno, tako kot iskanje skupnih rešitev in dejstvo, da regije skupaj lahko dosežejo več kot vsaka posebej. Dodala je še, da bo treba za dobre rešitve na teren in se pogovarjati z ljudmi, ki v Alpah živijo in delajo.

Makroregijske strategije nimajo svojega proračuna, bodo pa projekti z znamko makroregije dobili prednost tako pri dodelitvi denarja iz kohezijskega sklada kot Obzorja 2020, programa Life in drugih virov evropskega denarja. Na vprašanje, kako preseči dejstvo, da regije gledajo zlasti na svoje koristi, komisarka Jerina odgovorila, da bodo spremembo omogočili dobri projekti. In tem projektom želimo v našem inštitutu v prvi vrsti slediti.

V svojem programu zasledujemo cilje Alpske makroregije, ki jih Slovensko – Lihtenštajnski poslovni inštitut želi prinašati v regijo ter med poslovne in politične partnerje. Po drugi strani pa želimo v svoje vrste povabiti čim več organizacij, fizičnih in pravnih partnerjev, da ustvarimo zadostno bazo zainteresiranih partnerjevov, da bi bili kot regija dovolj zanimiva za potencialne tuje investitorje, nove poslovne ideje in projekte. V prvi vrsti torej želimo pripraviti “teren doma”, da lahko ustrezno in na primeren način sprejememo nove razvojne možnosti za privatni bančni in investicijski sektor. To pa so jasni cilji naše vizije za nove razvojne možnosti fizičnih in pravnih poslovnih subjektov v domovini.

V ospredju našega novega poslovnega inštituta je odločitev za tri temeljne programske vsebine, ki so za regijo in podjetništvo v deželi razvojno zelo pomembni cilji:

Na jesenskem delovnem kosilu (6.11.2017) smo se predstavniki Slovensko – Lihtenštajnskega prijateljstva, prinčev agent g. Brunhart in veleposlanik mag. Mikša že poglobljeno odločali za cilje in prve konkretne naloge, ki nas čakajo v letu 2018.

PARTNERSTVO V POSLOVNEM INŠTITUTU

S slovesnim dogodkom v Rogaški Slatini, 28. avgusta 2017, ko je Lihtenštajnski princ Nikolaus razglasil Slovensko – Lihtenštajnski poslovni inštitut, Dežela Celjska postaja most med deželami Alpske makroregije in Slovenijo. Švica in Lihtenštajn sta namreč zelo aktivni v okviru vseh mednarodnih pobud, ki se nanašajo na Alpski prostor, vključno v EU Alpski makroregiji, ki je bila ustanovljena v letu 2015.

Slovensko – Lihtenštajnski poslovni inštitut vabi v svoje vrste čim več primernih poslovnih subjektov, ki delujejo v Celjski regiji in širše v domovini. Gradimo namreč  mrežo fizičnih in poslovnih subjektov, ki bi jim to območje delovanja pomenilo dodaten razvojni in poslovni izziv za uspeh v Alpski makroregiji.

Poslovni partnetji morajo biti sposobni suvereno pokrivati določeno področje svojega delovanja za skupne cilje. Na svojem območju delovanja je poslovni partner suveren subjekt. Inštitut deluje korporativno (je konzorcij poslovnih partnerjov, ki se vodil zborno, kolegialno). Poslovni partner je lahko fizična oseba ali organizacija, ki se inštitutu pridružuje statutarno in znotraj inštituta deluje za realizacijo določenih projektov in vsebin kot pokrovitelj inštituta.

 

Na temelju programskih smernic (6.11.2017) so naši člani in poslovni partnerji že aktivno pristopili k realizaciji vseh treh programskih stebrov našega poslovnega inštituta. Seveda so upravičeno v ospredju vrhunski bančni in investicijski strokovnjaki iz vodstva Tim Valores d.o.o.

Skupne aktivnosti v inštitutu bodo služile dobrodelnim in razvojnim ciljem. Razvojna politika inštituta bo utemeljena na aktivni podjetniški in poslovni strategiji v mreži in navzven ter mecenstvu do kulture, zlasti nudenju pomoči talentiranim mladim v regiji.

Rezultati (prihodki), ki se bodo realizirali v različnih poslovnih in projektnih aktivnostih, bodo namenjeni najprej za krepitev skupnih poslovnih strategij in priložnosti, ki jih ima inštitut s projekti, kjer se ustvarja dobiček. Drugi del prihodkov, poleg krepitve poslovnih ciljev, pa bodo namenjeni plemenitim ciljem dobrodelnosti inštituta, ki služijo razvojni naravnanosti (inštitut je mecen) mladim talentom s področij izobraževanj za poslovna znanja, mednarodne odnose – diplomacijo in kulturo oz. umetnost).

Veselimo se vaše dobre volje in pripravljenosti, da skupaj pišemo izzive in so-ustvarjamo zgodbo o uspehu v našem in vašem Alpskem skupnem življenjskem krogu. Zavezani smo medsebojnim  sklepom in zavezam, ki smo se jih dali na svečani otvoritveni slovesnosti v Deželi Celjski, ko je princ Nikolaus vou und zu Liechtenstein, 28. avgusta 2017, razglasili naš in vaš Slovensko – Lihtenštajnski poslovni inštitut v Grand hotelu Rogaška.

Prijazno vas vabimo k sodelovanju za Slovensko – Lihtenštajnski poslovni inštitut / Slovenian-Liechtenstein Business Institute (prve informacije lahko dobite tudi preko FB strani)

ali pa nam pišite: info@slo-fl.eu

Kontakt