Meni Zapri

Srečanje s princeso Sophie von Hohenberg v Ljubljani

On October 24, 2017, at 16.30, you will be invited to the bookshop of the Consortium (Knjigarna konzorcij, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana) for the signature of the book “Franz Ferdinand’s murder”, as the princess Sophie von Hohenberg, great granddaughter of Franz Ferdinand, who wrote the preface, will also be present at this occasion.
Princesa Sophie von Hohenberg in soavtorica knjige Sue Woolmans v Ljubljani.

V torek 24. oktobra 2017  je bila ob 16.30 uri v Konzorciju v Ljubljani predstavitev in podpis knjige “Umor Franca Ferdinanda”, ob kateri priložnosti je bila prisotna tudi princesa Sophie von Hohenberg, pravnukinja Franca Ferdinanda, ki je v knjigi napisala predgovor. Princesa Sophie z družino prebiva v Luksemburgu in je v odličnih odnosih z Lihtenštajnskim princem Nikolausom in njegovo soprogo Margaretho vou und zu Liechtenstein, ki sta bila naša gosta konec avgusta 2017 v Celju in Rogaški Slatini.

Na povabilo organizatorjev, založbe Orbis in Rotary kluba Ljubljana, je bilo nato istega dne zvečer, ob 19.30 uri, v gostilni na gradu v Ljubljani, ob izidu knjige o Francu Ferdinandu, kulturno druženje in večerja v čast gostji princesi Sophie von Hohenberg in avtorici knjige Sue Woolmans. 

Predstavniki naše Viteške bratovščine Svetega Jurija in Združenja Slovensko-Lihtenštajnskega prijateljstva so se na povabilo na ta pomenljivi dogodek z veseljem odzvali s svojo podporo in udeležbo.

Prijetno druženje se je nadaljevalo v zasebnem srečanju na Ljubljanskem gradu: Vida Petrovčič, RTV; Prior Silvester Likar; Zdravko Perger; princesa Sophie von Hohenberg, ki si je ob tej priložnosti ponosno nadela značko Slovensko-Lihtenštajnskega prijateljstva.

Kot zanimivost naj povemo, da je bil nadvojvoda in prestolonaslednik Franc Ferdinand velik prijatelj slovansko govorečih narodov znotraj Avstro-Ogrske monarhije. Pripravljal je namreč njihovo enakopravno suverenost znotraj monarhije, v smislu Združenih držav Avstrije. Njegova družina je tudi v neposrednem sorodstvu s knežjo družino Lihtenštajnskih. Smrt nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenburške v Sarajevu še vedno buri duhove, saj je bila povod v največjo morijo do tedaj,  v povod za 1. svetovno vojno.  

KNJIGA “UMOR FRANCA FERDINANDA” JE ZASNOVANA NA ŠE NEOBJAVLJENIH PISMIH IN REDKIH PRIMARNIH VIRIH. KING IN WOOLMANSOVA PRIPOVEDUJETA RESNIČNO ZGODBO, KI JE BILA V OZADJU TRAGIČNE LJUBEZENSKE ZGODBE IN SUROVEGA UMORA, KI JE ZANETIL 1. SVETOVNO VOJNO.

Na predstavitvi knjige v Konzorciju: Sue Woolmans, Lidija Jerman, Aleksander Pišlar in dr. Andrej Rahten.

Poleti 1914 so v Evropi prevladovala tri velika cesarstva: Avstro-Ogrska, Rusija in Nemčija. Štiri leta kasneje so vsa tri izginila v vrtincu 1. svetovne vojne. En sam dogodek je sprožil svetovni spopad in v njegovem središču je bila žalostna ljubezenska zgodba. Ko je avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand l. 1900 za ženo izbral ljubezen svojega življenja, namesto da bi se uklonil željam ostarelega cesarja Franca Jožefa, se je začelo sistematično poniževanje njegove žene Zofije. Kljub temu je prestolonasledniški par neomajno vztrajal v medsebojni zvestobi in ljubezni do njunih treh otrok. V Sarajevu izstreljeni krogli nista le končali ljubezenske zgodbe, temveč sta vodili tudi v vojno in desetletja meddržavnih sporov.

V ozadju knjige Umor Franca Ferdinanda se prepletata zgodovina evropskih dvorov in nežna ljubezenska zgodba. Priča smo dogajanju v družbi ob koncu starega zgodovinskega obdobja, polni privilegijev jalovega plemstva, kjer se dogajajo spletke in politični umori.

Dobro stoletje po umoru v Sarajevu avtorja ponujata presenetljivo razlago dogodkov. Pojasnjujeta srbsko vpletenost v atentat, ter preverjata govorice o zaroti in neverjetni malomarnosti varnostnih služb tako na Dunaju kot v Sarajevu. Dogodki v Sarajevu so pahnili v nezavidljiv položaj tudi otroke umorjenega para, ki so ob izgubi staršev morali živeti v izgnanstvu, prenašati strahote nacističnih taborišč in govorice, ki so neupravičeno blatile starše. Knjiga se sooča s stoletjem polnim nenavadnih dogodkov in ponuja v branje človeško presunljivo zgodbo o ljubezni, ki so jo uničili umor, revolucija in vojna.

Archduke Franz Ferdinand von Österreich-Este in the gardens of Belvedere Castle. Photograph. Vienna. 1905.

Od usodne nedelje v Sarajevu je minilo več kot sto let. Nobena kamera ni ujela ključnih sekund za človeško zgodovino. Avtomobil se je ustavil pred Moritz Schillerjevo delikateso, mladi terorist pa je izstrelil krogle proti visokima gostoma. Posledice dejanja lahko zaznamo še danes. Krogle, ki jih je izstrelil Princip, so rodile stoletje prevratov in masovno morijo, kakršni nismo bili priča nikoli poprej. Nobena smrt v zgodovini ni vodila v toliko trpljenja in smrti.

Slovesno večerjo v gostilni na Ljubljanskem gradu so popestrili umetniki s lepim kulturnim programom pod vodstvom Zdravka Pergerja, in sicer: Urška Kastelic – sopran, Zdravko Perger – bariton, Aleksandra Naumovski Potisk – piano.

Zakaj so nadvojvodo nagnali na vojaške vaje v Bosno? Morda le zato, da bi bil tam ubit.
Tudi tujina je kmalu postala sumničava. Leta 1916 je novinar Wickham Steed v članku okrivil Dunaj: »Zagotovo je mogoče, da je umor v Sarajevu ali Beogradu načrtovala avstrijska tajna policija, da bi tako hkrati odstranila neželeno osebnost in zagotovila razlog za vojno napoved. Odstranitev prestolonaslednika in njegove spremljevalke habsburški družini ni bila popolnoma tuja.«

Določeni ljudje na Dunaju so zagotovo želeli spraviti Franca Ferdinanda s poti, prav tako so določeni vneto iskali razlog za vojno napoved Srbiji. Kar zagotovo drži je, da je Potiorek sprejel odločitve, ki so omogočile uspeh napada. Franc Ferdinand bi morda preživel, če bi Potiorek opravil svojo nalogo. Ali je šlo za malomarnost ali za zavestno ravnanje, ni več mogoče dokazati. Celo stoletje kasneje je nemogoče odgovoriti na mnogo vprašanj glede atentata.

Nadvojvoda Franz Ferdinand Avstrijski je kupil Konopište 1. marca 1887 s svojo dediščino iz zadnje vladavine vojvodine Modene in ga obnovil med letoma 1889 in 1894. Arhitekt Josef Mocker ga je preuredil v razkošno bivališče, primerno za prihodnjega cesarja. Imel ga je raje kot svoje uradno prebivališče na Dunaju (Belvedere). 225 hektarjev velik angleški park s terasami, vrtnicami in kipi je bil urejen istočasno. Več: https://www.zamek-konopiste.cz/en

Franc Ferdinand in Zofija nista dočakala srečnega konca svoje pravljice. Franc Ferdinand je postal smešna figura z brki, zgodovina pa ga pogosto obravnava kot zapleteno in nevarno osebnost. Zofijo pogosto opisujejo kot prevarantko, ki je želela biti okronana za cesarico. Vojvoda Georg von Hohenberg se spominja, da so njegovega dedka pogosto opisovali z nasprotujočimi pojmi, kot so nazadnjak in naprednjak, ali zlobni samodržec, vojni hujskač in veliki mirovnik. Pravi, da ga je boj za Zofijo spremenil v sumničavega opazovalca človeške nezanesljivosti. Skupaj sta prenašala pogoste žaljivke, ponižanja in spletke in ostala predana otrokom in sebi. 

Navzven hladno delujoča Franci in Zofi, sta bila združena v prepovedani romanci. Franc Ferdinand se je jezil in hrumel nad ponižujočim obravnavanjem svoje žene, Zofija pa je ponižanja prenašala mirno. Njun zakon je bil simbol upora proti krutemu dvoru, svoj mir pa sta si ustvarila v zasebnosti z družino. Otroke sta vzgajala z ljubeznijo in jih poskušala privaditi na težavno življenje morganatičnih potomcev. Za Habsburžane njuni otroci niso nikoli obstajali.

Iskrena prijateljica našega združenja in viteškega reda: princesa Sophie von Hohenberg, pravnukinja Franca Ferdinanda.

Njegova usoda je politična tragedija. Sarajevo je bil zločin proti spremembam, ki jih je želel Franc Ferdinand. Umorjen je bil, ker je bil prijatelj južnih Slovanov, ne Srbi ne Rusi pa tega niso dopustili. Zagovorniki velike Srbije so se ga bali, ker so želeli zavzeti ozemlje, ki ga je on želel osvoboditi.
»Če bi bil žrtev Potiorek in ne Franc Ferdinand, bi se leto 1914 verjetno izteklo drugače,« je zapisal zgodovinar Samuel Williamson. »Nadvojvoda je zagovarjal mirovniško politiko s Srbijo. Skrbela ga je ruska grožnja. Njegova smrt je prekinila tudi kanal sporazumevanja, s katerim bi bilo mogoče umiriti vročekrvne politike na Dunaju. Za časa življenja je nadvojvoda zaviral vojaško posredovanje, mrtev pa je postal povod in razlog za vojno.«

Smrt Zofije in Franca Ferdinanda je obsodilo na trpljenje tudi malo Sophie, Maxa in Ernsta. Izgubili so starše, dom, domovino in lastnino. Druga svetovna vojna je prinesla krvava koncentracijska taborišča in velike izgube na bojiščih. Kljub vsemu so ohranili močno vero in mirnost, ki sta jim jo privzgojila starša. »Smo kot nekakšen klan,« pravi princesa Sophie: »Imamo vzpone in padce, a vsaka generacija staršev vcepi otrokom močne družinske vrednote.«

Baron Jean-Louis de Potesta and his wife Princess Sophie von Hohenberg, youngest daughter Elisabeth: Gala dinner and ball on sat 29 dec 2013 at the Town hall of nancy after the Royal religious wedding of Archduke Christophe of Austria with Mrs Adélaide Drapé-Frisch at the Basilique St Epvre. Christophe is the son of Archduchess Marie-Astrid of Austria (eldest sister of acting Grand-Duke Henri of Luxembourg who is also the godfather of Christophe) and Archduke Christian of Austria, descendants of the Dukes of Lorraine.

Ko mu je iz ust kapljala kri, je Franc Ferdinand zaječal: »Zofi, Zofi! Ne umri! Živeti moraš zaradi otrok!« Te besede kažejo nadvojvodovo življenjsko strast. Če bi zavladal cesarstvu, bi vnesel potrebne spremembe, v srcu pa je nosil družinsko srečo in ljubezen do Zofije.

Danes par leži v apnenčasti grobnici na gradu Artstetten. Leta 1923 so pod gradom postavili spomenik v spomin žrtvam svetovne vojne. Z leti so dodali nova imena, med njimi so vnuki, ki so padli v bojih s sovjetskimi silami v drugi svetovni vojni. Imeni Franca Ferdinanda in Zofije sta napisani na vrhu, kot imeni prvih žrtev prve svetovne vojne.

Zgodba o nadvojvodi in sarajevskem atentatu je bila že velikokrat napisana, a so avtorji vsakokrat vnašali svoja nacionalistična prepričanja. Stoletje staro zgodbo polno napačnih podatkov je težko spremeniti. Princesa Anita Hohenberška pravi, da je bila ob njenem prihodu v Avstrijo predstava o Francu Ferdinandu popolnoma napačna. »Predstava o Francu Ferdinandu še vedno ni prava, a se z zgodovinskimi dejstvi trudimo izboljšati njegovo podobo,« pravi princesa. Zofijo opisuje kot zelo prizemljeno, veselo, predano soprogu in otrokom. »Bila je srečna, umirjena in zadovoljna s svojim življenjem,« dodaja. 

Med nastajanjem knjige sta avtorja podatke črpala iz arhivov, družinskih anekdot, pisnih spominov, mnenj in poročanj današnjih medijev in drugih razpoložljivih virov, ki so jima pomagali naslikati zgodbi Franca in Zofije. V nekaterih obdobjih njunih življenj ostaja slika zaradi pomanjkanja virov delno nejasna. Poskušala sta se izogniti prevelikim ugibanjem. Zgodba se razteza od sijočih čeških gradov in dunajskih dvorov v zlatu do grozot nacističnih taborišč, od viktorijanskega obdobja do moderne dobe. To je zgodba, kronika družine, ki je oblikovala in poosebila dogodke dvajsetega stoletja. Vir: ORBIS

Avtorica knjige Sue Woolmans je ponosna na knjigo o Francu Ferdinandu, ki je letos izšla, z bogatim dopolnjenim slikovnim materialom, v slovenskem jeziku.

V veliko veselje nam je bilo spoznati tako plemeniti in zavzeti osebe, kot sta princesa Sophie von Hohenberg in avtorica knjige Sue Woolmans. Njuno delo pomaga vsem Slovenkam in Slovencem odstirati vlogo njenega pra-dedka, ki je bil velik prijatelj našega naroda, in po krivici desetletja prezrt. Avtorica knjige nam je 28. oktobra 2017, kmalu po odhodu iz Ljubljane, poslala tudi svoje prijazno pozdravno in zahvalno pismo:

“Dear Prior Silvester,

    I just wanted to say thank you for your support in Ljubljana on Tuesday.  It was very kind of you to come to our booklaunch at Konzorcij. And it was lovely to see you at the dinner in the castle as well.  I hope you enjoyed it as much as Princess Sophie and I did.  I hope, for the sake of Aleksander and Orbis, that our book sells well in Slovenia. We are so pleased it has been published there.  
  With many good wishes
Sue Woolmans”

 

X