fbpx
Meni Zapri

Majica – Karniola, kratek rokav

15,00

Počisti
Šifra: Ni na voljo Kategorija:

Opis

Majica – Karniola; Vojvodina Kranjska, velik barvni preliv, kratek rokav

NA KRILIH KRANJSKEGA ORLA ZA SVOJO NARODNO PRIPADNOST!
 
Orel je pradavni simbol velikodušnosti, poguma, pravičnosti in še česa. Slovencem ne bi nič škodilo, če bi v prihodnost zajadrali na modrih perutih vsaj katere od teh vrednot.
 
Junija vsako leto Slovenci praznujemo ustanovitev lastne narodne države. Ob tem igrata med ljudmi pomembno povezovalno vlogo zlasti naš grb in zastava.
 
Kakšen bo nas odnos do lastne zgodovine in naroda, če bomo še naprej imeli destruktiven odnos do lastnega naroda, države in nas samih?
 
Slovenci smo svojo narodno pripadnost dokončno izoblikovali v času pomladi narodov sredi 19. stoletja, državo pa smo ustanovili in jo z orožjem obranili po padcu berlinskega zidu ob koncu 20. stoletja. Istočasno so potekali tudi procesi zorenja slovenskih simbolov.
 
Orel v grbu postane razpoznavni znak dežele Kranjske že v prvi polovici 13. stoletja, po nekaj menjavah barv pa uradni Dunaj za grb Kranjske leta 1836 potrdi modrega kronanega orla na srebrnem/belem ščitu z rdeče-srebrno/belo šahirano prsno prepono. Glavne barve grba se vse od 1830 začnejo pojavljati tudi na belo-modro-rdeči deželni zastavi. Slednja je kot zastava narodnostno najbolj homogene slovenske dežele v vrenjih leta 1848 med ljudmi širom slovenskih dežel sprejeta tudi kot vseslovenska narodna zastava. Začne se marca na Dunaju in v Gradcu, 7. aprila istega leta pa je zastava prvič izobešena tudi v Ljubljani. Na ta datum sedaj vsako leto praznujemo dan slovenske zastave.
 
Cesarska pisarna jeseni 1848 zgolj še reagira na obstoječe stanje in dokončno potrdi grb Kranjske, barve v zaporedju bela-modra-rdeča pa prizna za kranjske deželne in slovenske narodne barve.
 
Od takrat dalje pa vse do razpada stare Avstrije je belo-modra-rdeča zastava brez vsakršnih dodatkov simbol slovenskega narodnega gibanja in kot taka sprejeta med vsemi Slovenci, ne glede na politično pripadnost. Grb dežele, ki je prispeval barve za kranjsko in slovensko zastavo, pa zaradi še vedno žive deželne pripadnosti in ker po drugih deželah živijo tudi neslovenski narodi, ostane bolj ali manj omejen na Kranjsko z večinskim slovenskim prebivalstvom.
 
V stari kraljevi Jugoslaviji se projugoslovanski slovenski politiki odrečejo kranjskemu orlu in ga v državnem grbu poleg srbskega in hrvaškega grba nadomestijo z izmišljenim, nezgodovinskim in nekoliko spremenjenim ilirskim grbom. Vendar se moder orel kljub temu ohrani v rodbinskem grbu kraljeve družine.
 
Izobešanje slovenske narodne zastave je postalo leta 1921 z vidovdansko ustavo prepovedano, na območju države je bilo dovoljeno izobešati le jugoslovansko zastavo. Kljub temu pa so Slovenci ob raznih političnih priložnostih in narodnih praznovanjih še naprej uporabljali slovensko narodno zastavo.
Grb Kranjske vse od vstopa Slovencev v staro Jugoslavijo zaradi jugoslovansko usmerjene politike ni bil več v uporabi. Uradna politika je tako tudi na simbolni ravni želela pretrgati vezi z nekdanjo državo Avstro-Ogrsko. Kljub temu pa se je ohranil spomin na star kranjski grb.
 
Z izbruhom druge svetovne vojne partizani pod vplivom komunistov že oktobra 1941 na slovensko narodno zastavo dodajo rdečo zvezdo, pripadniki protiokupatorskih vojaških skupin, ki jih ustanovijo demokratične stranke, pa obdržijo čisto narodno zastavo. Prav tako tudi leta 1943 ustanovljeni domobranci kot simbol uporabljajo narodno zastavo brez dodatkov, v Ljubljanski pokrajini na rokavih tudi kranjskega orla.
(Prim. vir: https://www.casnik.si/na-krilih-kranjskega-orla/)

Dodatne informacije

Barva

modra, olivna, oranžna, pink, rdeča, rjava, rumena, siva, sivo-bela, zelena, bela, črna

Velikost

L, M, S, XL, XXL

X