fbpx
Meni Zapri

Pulover – Karniola, okrasni grb

39,00

Počisti
Šifra: Ni na voljo Kategorija:

Opis

Pulover – Karniola; Vojvodina Kranjska, okrasni grb

GRB KRANJSKE

Po Ulrikovi smrti in porazu češkega kralja Otokarja II. leta 1278 je prišla Kranjska v habsburške roke in leta 1282 je kralj Rudolf I. proste državne fevde, vojvodini Avstrijo in Štajersko ter Kranjsko – kljub temu, da se Oglej svoji formalni pravici do Kranjske ni odpovedal, saj patriarhi še v 14. stoletju nekajkrat nosijo naslov marchio Carniolae -, podelil svojima sinovoma Albertu in Rudolfu. Vendar je Kranjsko že leta 1279 zastavil svojemu zavezniku, goriško-tirolskemu grofu Majnhardu, ki mu je nato leta 1286 v fevd podelil še vojvodino Koroško. Zaradi tega govorimo do leta 1335 (izumrtje Majnhardove linije Goriških grofov) o goriško-habsburškem ravnotežju, potem pa o neposrednem habsburškem gospostvu.

Zaradi dedovanja po Ladislavu Posmrtniku (zadnji Albertinec, † 1457) se je vnel spor med cesarjem Friderikom III. in njegovim bratom Albertom. Albert je pridobil na svojo stran veljake Spodnje Avstrije, ki bi po pogodbi morala ostati cesarju, ker je sam dobil v dedno last Zgornjo Avstrijo. Zaradi neodločnega nastopa cesarja je brat pridobil na svojo stran tudi Dunajčane, ki so oktobra 1461 začeli oblegati cesarja v njegovem gradu. Poleg češkega kralja Jurija Podiebradskega (Jiří z Poděbrad) so mu med prvimi prišli na pomoč tudi zvesti plemiči iz Kranjske in njene Slovenske krajine. Kranjski plemiči so se decembra 1462 ob naskoku pred Dunajem izkazali za zelo hrabre in naporno delali noč in dan:

“da Sy vnns dann tag vnd nacht gearbait gutwilligklich vnd mit den ersten aus demselben vnserm furstentumb Krain vnd der march erhebt vns zugezogen seinn vnd mitsambt anndern vor derselben Stat Wienn mit Sturm mendlich (männlich) ertzaigt vnd beweiset haben”

Tistega revolucionarnega leta pa je prišlo do hudega spora med stanovi, ki so še vedno zagovarjali zgodovinsko zlato barvo in ostalimi Kranjci, ki so zagovarjali novo srebrno polje ščita, ki je bilo uveljavljeno leta 1836 z dekretom cesarja Ferdinanda. Prav iz teh barv tudi izhaja slovenska narodna zastava, ki je prvič slovesno zavihrala 7. aprila 1848. Ker je vsepovsod vrelo, je stanovski odbornik Coppini 20. aprila 1848 poslal na notranje ministrstvo prošnjo, da naj se končno razreši vloga stanov iz leta 1837 glede barv deželnega grba. Koncept te prošnje – v kateri stanovi na koncu izrazijo upanje, da se vojvodini Kranjski ne bo odvzelo zlate barve v grbu – je bil pred ekspeditom obravnavan na seji. Notranje ministrstvo je tokrat, glede na burne razmere, hitro razrešilo vlogo (19. junija 1848). Vladi je sporočilo, da se pridružuje novi regulaciji (l. 1836), vendar pa kranjskim deželnim stanovom za enkrat še dovoli uporabo rumeno-modro-rdeče kot kranjske deželne barve (v primeru, če bi bilo to res potrebno). Za tem so se pri ministru zglasili nekateri člani ljubljanskega slovenskega društva in več kranjskih državnih poslancev. Ker so na Dunaju doumeli, da se je želja vedno večjega dela Kranjcev nagibala v prid novim barvam, ki so bile določene in potrjene od cesarja Ferdinanda I., je ministrstvo dokončno izjavilo v odloku 23. septembra 1848, da so kranjske deželne barve belo-modro-rdeča. Dekret je ilirski guverner grof Welsersheimb vročil kranjskim stanovom z dopisom dne 29. septembra 1848. Vlada pa je vendarle imela dovolj viharnega leta 1848 in se je bala kršitev javnega reda in miru, zato je v istem odloku dovolila provincialnim stanovom, da smejo zase uporabljati tudi še stare barve. Glede grbov na vseh stanovskih in ostalih javnih poslopjih pa je bila striktna, da strogo ostaja v veljavi obstoječi grb iz leta 1836.

4. aprila 1849 so bili grb in deželne barve znova potrjeni s cesarskim patentom, prav tako tudi z novo ureditvijo deželnih grbov leta 1915. Grb ni doživel bistvene spremembe, le prsna prepona je bila v dveh progah štirinajstkrat zlato-rdeče šahirana. Odlok o kranjski deželni zastavi ministrstva notranjih zadev 12. avgusta 1916 oziroma deželnega predsednika na Kranjskem 15. avgusta 1916 vnovič določa, da so deželne barve po odloku iz leta 1848 še vedno bela-modra-rdeča.

Zastava Kranjske ali slovenska narodna (belo-modro-rudeča). Zatore pravi rodoljub ne pozabi in ne prezira nikdar barv ktere mu je podaril cesar: “Weiss-blau und rot Bis in den tod.”

Dodatne informacije

Barva

modra, olivna, oranžna, pink, rdeča, rumena, siva, zelena, bela, črna

Velikost

L, M, S, XL, XXL

X